ita en de slo

O nas

Malo naselje Vitanje (478 m nad morjem) leži v kotlinici pod jugovzhodnim pobočjem Pohorja. Celotno območje obsega predvsem hribovito pokrajino zahodnega dela Pohorja v podaljšu Karavanškega pogorja. Najvišji vrh je Rogla (1570 m) tudi smučarsko središče. V bližini se nahajajo še drugi vrhovi: Kraguljščica (1454 m), Turna (1463 m) in Volovice nad Glažutsko planino (1455 m). Tu se nahajajo izvori visokogorskih potokov, ki so pomemben vir pitne vode za Celjsko območje. Naselja in zaselki so redki in z malo prebivalci ter je tako območje demografsko ogroženo. Okolica je prekrita z mešanimi gozdovi, ki predstavljajo pomemben vir raznovrstnega visokokvalitetnega lesa. Včasih je prevladovala bukev, danes pa smreka. Gozdovi so okoliškim prebivalcem važen vir dohodkov. Vitanje je bilo poseljeno že v rimskih časih in ima tako bogato kulturno in zgodovinsko dediščino. Kot trg se prvič omenjajo že v 12 stoletju. Nahaja se na pomembni stari povezavi med vzhodno Štajersko in Koroško. V bližini so tudi nahajališča marmorja, kateri je bil uporabljen za pragove starih hiš in za nagrobne kamne na lokalnem pokopališču. Slovenci so naselili to področje v 6. stoletju. Kraj je postal upravno središče in od tod izvira rod Vitanjske gospoščine, ki je postavila dva gradova. Stari – Goležev grad se prvič omenja leta 1140 in se nahaja na strmini na južni strani naselja. Po letu 1680 je bil uničen in danes je vidnih le še nekaj razvalin. Novi - Krajnikov grad je bil postavljen jugovzhodno od naselja in se prvič omenja leta 1322. Tudi ta grad je doživel podobno usodo, ko ga je leta 1790 uničil požar.
Grb Vitanjske gospode je prevzel trg in danes občina. Tri školjke v grbu naj bi po legendi govorile o obstoju jezera. Prvotno naselje je nastalo okoli cerkve Sv. Petra in Pavla, kasneje pa se je razširilo še okoli škofijskega dvorca. Leta 1306 so jim podeljene trške pravice. Naselje se je razvilo v močno trgovsko in obrtniško središče. Okolica je ohranila kmečki značaj. V 17. stoletju so postaviliu prve fužine in glažute. Po izgradnji železnice in sodobnih cest, ki so Vitanje obšle, je kraj izgubil pomen in začel nazadovati. Danes gledamo na zaostalost kot prednost, saj se je ohranilo neokrnjeno in čisto okolje. V bližini industrije skoraj ni, razen tovarn Unior (ročno orodje) in Kovinar (kovaštvo). Vitanje ima kar pet cerkva: glavna cerkev Sv. Petra in Pavla, matere Božje na Hriberci, Sv. Vida na Hudinji, Sv. Marjete v Spodnjem Doliču in Sv. Antona v Breznu. V okolici je še veliko manjših verskih znamenj.
Vsako leto v avgustu poteka v Vitanju tradicionalna prireditev Holcerija, ki obuja stare običaje. Če dodamo še naravne lepote in znamenitosti, vam v Vitanju in okolici ne bo nikoli dolgčas, čeprav se boste večkrat vračali k nam.

vitanje_grb